Kako je definirana pogodba o dosmrtnem preživljanju in kateri so njeni glavni elementi?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pravni dokument, ki ga skleneta dve osebi, pri čemer imata obe določene pravice in obveznosti. Gre za dvostranski pravni posel, s katerim se ena stranka zaveže, da bo drugi vse do njene smrti zagotavljala nego, oskrbo in preživljanje, druga pa nanjo v zameno prenese del ali svoje celotno premoženje. Kaj natančno bo predmet prenosa, določita stranki individualno – v praksi gre pogosto za nepremičnine ali premičnine večje vrednosti.
Da bi bila pogodba veljavna, mora biti sestavljena skladno z veljavno zakonodajo in vsebovati vse zakonsko določene elemente. Pogodba o dosmrtnem preživljanju sodi med dednopravne pogodbe, saj gre za prenos lastninske pravice z ene osebe na drugo. V zameno za premoženje se druga stranka zaveže, da bo prvi zagotavljala nego, prehrano, finančno in drugo podporo – skratka vse, kar je potrebno za dostojno življenje do smrti. Ne glede na to, ali gre za nepremičnino ali drugo premoženje, morata stranki v pogodbi jasno opredeliti, kaj je predmet prenosa.
Ali je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju vštet v dedno maso?
Premoženje, preneseno s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, se po smrti ne všteva v dedno maso. To pomeni, da dediči ne morejo uveljavljati pravice do premoženja, ki je bilo že preneseno s pogodbo. Pogosto dediči po smrti poskušajo pogodbo izpodbijati, zato je pomembno, da je pogodba pravilno sestavljena. Zapustnik se mora pred sklenitvijo dobro informirati in dosledno upoštevati vsa zakonska določila, da se izogne sporom po smrti.
Katere so bistvene sestavine pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Glavna značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je ta, da se v večini primerov sklene med mlajšo in starejšo osebo. Razlog tiči v tem, da starejše osebe velikokrat niso več sposobne skrbeti zase (bodisi fizično bodisi finančno), imajo pa premoženje, ki so ga pridobile tekom življenja. Zaradi tega se starejša oseba odloči, da bo mlajši ponudila del svojega premoženja v zameno za skrb in nego.
Obe pogodbeni stranki imata torej iz naslova pogodbe o dosmrtnem preživljanju določene obveznosti in pravice. Tako obveznosti kot tudi pravice so individualno določene na podlagi želja obeh strank, pomembno pa je, da se jih vključi v pogodbo.
Kako se pogodba o dosmrtnem preživljanju razlikuje od drugih pogodb?
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju velja, da gre za sorazmerno dajatev obeh strank. To pomeni, da imata obe pogodbeni stranki iz naslova pogodbe tako obveznosti kot tudi pravice. Za veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je pomembno, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Obveznosti so praviloma sorazmerne in se določijo glede na pričakovano življenjsko dobo osebe, ki bo deležna nege in oskrbe.
Ali je pogodbo o dosmrtnem preživljanju možno preklicati?
Preklic pogodbe je stvar dogovora med strankama. Sklenjeno pogodbo lahko kadarkoli prekličeta skupaj ali pa jo enostransko razdre ena stranka, če druga ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti. Pogodbo je mogoče preklicati tudi v primeru, če postane skupno bivanje nevzdržno.
Preklic pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko izvede sodišče. Skladno s preklicem mora stranka, ki je v zameno za usluge prejela določeno premoženje, to premoženje tudi vrniti. V tem primeru se vrnjeno premoženje po smrti osebe, ki je premoženje prenesla, všteje v dedno maso in postane del premoženja, ki se prenese na dediče.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa lahko izpodbijajo tudi dediči zapustnika, ampak morajo za to obstajati zakonsko določeni razlogi. Eden izmed njih je na primer nespoštovanje ali huda nehvaležnost osebe, ki nudi nego. Če dediči opazijo, da oseba ni izpolnjevala svojih dolžnosti, lahko pogodbo v določenem časovnem roku izpodbijajo. Ob tem pa seveda mora obstajati tudi dokazno gradivo, ki priča o nehvaležnosti. Pogodbo lahko dediči izpodbijajo tudi, če sumijo v avtentičnost podpisa zapustnika ali njegovo prištevnost v času podpisa in sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Kdaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju neveljavna?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je neveljavna, če obstaja napaka volje, ki je bistveno vplivala na odločitev ene ali druge stranke. Med napake volje štejemo grožnje za sklenitev pogodbe, manipulacijo ali zmoto glede predmeta, ki je bil predmet prenosa.
Seveda pa lahko, kot že omenjeno, pogodbeni stranki skladno z medsebojnim dogovorom pogodbo o dosmrtnem preživljanju kadarkoli prekličeta. V primeru preklica mora oseba, ki je prejemala rento ali drugo obliko preživljanja, prejeto vrniti. Prav tako mora oseba, ki je v zameno za oskrbo prejela nepremičnino ali drugo premoženje, to vrniti prvotni lastnici oziroma lastniku. Do preklica lahko pride na pobudo ene izmed strank ali pa na skupno željo obeh.
Na kakšen način se ugotavlja veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju?
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je ključnega pomena, da so vsi elementi dogovora jasno in nedvoumno opredeljeni. Vsebovati mora vse zakonsko zahtevane sestavine, zato je izjemno pomembno, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Notar namreč že ob sami sklenitvi opozori na morebitne pomanjkljivosti ali napake, s čimer se zagotovi pravna varnost obeh strank. Med bistvene sestavine pogodbe sodita natančna opredelitev denarne rente oziroma obsega nege in oskrbe, ki jo bo zagotavljala ena stranka, ter jasna določitev premoženja, ki ga bo v zameno prejela druga stranka.
Če so pri sestavi pogodbe upoštevana vsa zakonska določila, pogodbe po smrti oskrbovanca ni mogoče izpodbijati. Izpodbijanje je še posebej oteženo, kadar sta se pogodbeni stranki v času življenja prejemnika oskrbe v celoti držali dogovorjenih obveznosti. Pogodba je lahko razglašena za nično le v primeru utemeljenega suma na pravne napake ali nepravilnosti pri njeni sestavi.