Pri tem psihološkem in fiziološkem stanju gre za telesne, čustvene in miselne spremembe, kjer se s stanjem živčne napetosti odzovemo na realen, ali še bolj pogosto »namišljen« subjektiven stresor. Stanje anksioznosti lahko opišemo s tesnobo, tremo, napetostjo, strahom in zaskrbljenostjo. Kot odziv lahko anksioznost posamezniku pomaga pri spopadu s stresorjem, v primeru da postane pretirana pa se lahko razvije v anksiozno motnjo. V realnosti zaradi psihičnih bolezni trpi eden od petih odraslih v določenem letu, med njimi pa so najpogostejše t.i. anksiozne motnje.

Odziv telesa na namišljene »bojazni«

Na našo žalost se telo na določene bojazni odziva na enak način, kot na prave nevarnosti, zato se varovalni mehanizem anksioznosti včasih sproži tudi kadar ni v nevarnosti. Takrat stanje anksioznosti sproži že nenevarna situacija ali bitje, pretirana reakcija pa lahko traja predolgo. V tem primeru je naše telo pripravljeno na boj s sovražnikom ali beg, v resnici pa se pravi »sovražnik« skriva v nas samih. V primeru, da nas tak strah ovira pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, govorimo o t.i. anksioznih motnjah.

Zdravljenje anksioznosti

Uporabljata se predvsem dve skupini zdravil – anksiolitiki in antidepresivi. Slednji se sicer uporabljajo za zdravljenje depresij, vendar so učinkoviti tudi pri primerih anksioznosti. Anksiolitiki pa delujejo zelo hitro in so pomembni predvsem v začetku zdravljenja, kjer potrebujemo hitro lajšanje težav. Zavedati pa se moramo, da je eden najpomembnejših sprostitvenih okolij narava, ter z njo povezan svež zrak, zato si je po napornem dnevu ključno vzeti še čas za sprehod. Ko smo sami z naravo se pomirimo, ter počutimo bolje, kar pa v določeni meri lahko prepreči oziroma lajša vse vrste anksioznosti.